TURISTIČNO DRUŠTVO BANJŠICE, GRGAR

» Je kraj in ga ni in je dal ime veliki planoti, ki jo objema od ene strani v velikem loku med Sv. Lucijo in Solkanom Soča, od druge strani pa jo robi lepa Puštalska in Čepovanska dolina, ki se ob Velem vrhu spusti čez sedlo do Idrijce, hiteče proti Soči. Banjšice Svetega Duha! « - Joža Lovrenčič

Banjška planota – robna dinarska planota, ki leži na zahodu Slovenije med Čepovansko dolino, spodnjim tokom reke Idrijce ter Sočo med Mostom na Soči in Novo Gorico. Planota, ki leži na višini od 600 do 1071 m. Banjšice so kraj v osrčju Banjške planote, katerega sestavlja kar 16 zaselkov in sicer: Lohke, Bucki, Humarji, Ošlakarji, Rob, Luže, Mrcinje, Draga, Podgrič, Trušnje, Podlešče, Raven, Breg, Krvavec, Kuščarji, Mokrini.

V Sloveniji je kraj z imenom Banjšice samo naša razpotegnjena vas z veliko zaselki, torej smo edini. A povedati vam moramo, da so naše Banjšice dale ime še enemu, sicer večjemu in po prebivalstvu številčnejšemu kraju, ki leži v občini Latina v Italiji in nosi ime Borgo Bainsizza.

Prijateljstvo med krajema teče že kar nekaj let. Ena izmed akcij tega prijateljevanja, je tudi »Drevo za mir«. Pred božičnimi prazniki banjškarji posekamo in transportiramo smreko, katero se postavi na osrednjem trgu v Borgo Bainsizza, le-ta jim za božično novoletne praznike krasi trg. Mogoče se bo to komu zdelo nič nenavadnega, a v pokrajini Lazio ne rastejo smreke in tako so za novoletne praznike tam okrasili palmo.


Naravne znamenitosti


Mlaka pod mrcinjami

Mlaka meri nekaj arov, globoka je le okoli pol metra.Ob izjemni suši sicerMlaka Mrcinje presahne, po deževju pa zalije voda celotno dno plitke kraške globeli, potem pa odteka v podzemlje skozi več ponikev, ki za človeka niso prehodne.V geološki preteklosti je Banjšice prekrival fliš in se v osrednjem delu še danes ohranjujejo ostanki fliša, ki zadržujejo vodo na površju globokega krasa. Tako je nastala mlaka. Mlaka pod Mrcinjami je torej prava redkost, saj površinske vode drugod na Banjšicah ni. To je bogat, ogrožen in redek življenjski prostor številnih vodnih rastlin in živali. Pomembna je tudi kot napajališče za živino.

Roupa v podleščah

Rov, dolg dvesto devetnajst metrov in globok deset metrov je znan po imenitnem pojavu, kakršnega v jamah silno redko vidimo. Namreč na sredini rova se je iz stropa utrgala okoli šest metrov visoka, štiri metre dolga in meter široka skala, imenovana Spomenik; z zgornjim delom je naslonjena na rob odprtine, iz katere je padla. Nedalec stran se v dnu odpira vhod v ozko, še ne docela raziskano brezno.

Brezno na vodicah

To brezno je eno izmed najglobljih brezen na Banjški planoti, saj je globoko kar 268 m. Brezno ima dva vhoda, oba vodita navpično navzdol. Ločuje ju naravni most, plitkejša stopnja je globoka 40 m, globlja pa 60 m. Pod prvo je 7 m globok kotlič, s snegom na dnu, ki se obdrži dolgo v poletje. Od roba kotliča se spusti skalno pobočje prek 15 m visoke stene na dno druge stopnje. Tu se začenja melišce, približno 50 m niže pa se prevesi v 160 m globoko poševno brezno z lepim ovalnim prerezom. V tej poševni skalni cevi se tudi najtrše skale razletijo v drobno kamenje, ob tem pa odmeva strah vzbujajoče grmenje. Na dnu brezna se le stežka najde za pest velik kamen.

Jama golobina

To je dvostopenjska kraška jama pri zaselku Lohke, ki nima varovanega vhoda in je dostopna samo za izkušene jamarje z vso potrebno opremo. Jama se širi v smeri proti Banjški plemni. V njej so izredno lepi beli kapniki. Tu tudi domujejo golobi.